Tudi v Sloveniji imamo Dolomite, mogoče ne tako skalne kot v Italiji, vendar tudi naši Polhograjski Dolomiti ponujajo lepe terene, dostopnost in lepe panorame. Prav tako niso tako visoki in nam tako omogočajo priložnost za lepe nedeljske izlete. Tokrat se bomo podali na enega izmed najbolj znanih vrhov, Polhograjsko Grmado, na katero vodi izjemno dinamična pot, tisti z nekaj več kondicije in željo po daljši turi, pa lahko turo podaljšate še do Tošča, najvišjega vrha Polhograjcev.

 

 

IZHODIŠČE: Polhov Gradec – do izhodišča nas bo večina verjetno prišla iz ljubljanske smeri. Iz avtoceste izberemo izvoz Brezovica, in nato nadaljujemo proti Dobrovi, od tam pa nas table usmerijo proti Polhovem Gradcu. Če smo iz Ljubljane, se na koncu Tržaške ceste usmerimo proti Dobrovi in nadaljujemo po isti cesti.

Ko pridemo v Polhov Gradec, nas zeleni in rjavi smerokazi usmerijo proti parkirišču za Grmado in Tošč. Zapeljemo se skozi graščino, nato pa nadaljujemo še približno en kilometer, ko tik za kmetijo ob cesti (usmerili nas bodo smerokazi), zavijemo desno iz glavne ceste, proti parkirišču, ki je naše izhodišče.

 

PREDVIDEN ČAS TURE: Vzpon do Grmade nam bo vzel cca. 1uro 15min. Spustimo se nato v smeri Gonte, kjer je tudi turistična kmetija (cca. 20min). Tukaj imamo dve možnosti:

  • spust nazaj proti izhodišču – 45 minut (celoten krog bo tako trajal slabi 2 uri in pol)
  • turo podaljšamo do Tošča – od sedla na Gonteh rabimo do vrha cca. 35 minut, nato pa po poti vzpona za spust še slabe pol ure. Tako našo turo podaljšamo za približno 1 uro (celotna tura nam bo tako vzela slabe 3 ure in pol)

 

Današnja tura bo krožna, tako nam ne bo dolgčas ne na vzponu, ne na spustu, saj bo vedno nekaj novega. Na Grmado nas bo vodila nekoliko strmejša, vendar zelo zanimiva pot, z nekaj več koreninami, na spustu pa bo pot nekoliko bolj položna, ko bodo noge že utrujene. Prav tako bomo na spustu pod sedlom Gonte nekajkrat prečkali potoček, ki bo lahko nudil prijetno osvežitev.

 

Iz parkirišča se tako usmerimo proti Grmadi (pot na Grmado mimo kmetije Pri Mehačku), najprej sledimo cesti, iz katere nas kmalu, po nekaj minutah hoje, v levo usmeri markacija na gozdno pot. Pot se vije lepo po gozdu in je deloma nekoliko bolj strma, tako da pridno nabiramo višinske metre. Pod kmetijo Pri Mehačku, se pot popolnoma zloži, tukaj prečimo tudi potoček, ki vam lahko nudi nekaj osvežitve. Kmalu zatem pridemo ven iz gozda na travnik, ki nas pripelje do manjšega zaselka in kmetije.

 

 

Sprehodimo se čez zaselek, in nadaljujemo čez manjši travnik proti gozdu, kjer se kmalu iz širše poti, nato spet usmerimo na lepo ozko gozdno stezico. Pot je cel čas lepo označena. Na levi imamo lep pogled na cerkvico Svete Uršule, ki stoji na skoraj pravljičnem travniku. Še nekaj korakov, in počasi pridemo ven iz gozda, na verjetno najlepši del poti, saj se svet popolnoma odpre, zares čudovito okolico nam naredijo redki borovci in zelo dinamičen travnato skalnat svet okoli nas, ki navadno ni tipičen za tako nizke hribe. Tukaj je pot deloma sicer nekoliko bolj strma in občasno je treba nekoliko popaziti na naš korak, saj je potreben kakšen korak tudi nekoliko višje, čez kakšno skalo, vendar nikjer ni nevarna in izpostavljena. Naj vas vrh pred vami ne prevara, saj je to le manjši pred vrh, prava Grmada se skriva nekoliko zadaj. Ko premagamo strmejši del, se svet poravna in nas še naprej vodi skozi čudovito okolico. Čas nam kar teče. Pod vrhom se ponovno postavi pokonci in nas počasi pripelje na zelo razgleden vrh. Tukaj vidimo vse, od Julijcev, Karavank, Kamniško Savinjskih Alp, pa do Snežnika in Loških hribov, razgled gre tudi proti Ljubljanskem barju in Gorenjski. Na vrhu je tudi plošča s smerokazi, da boste lažje razbrali kam vse vam seže pogled.

 

 

Iz vrha se ne vračamo po isti poti, vendar se po smerokazih usmerimo proti prevalu Gonte in Tošču. Sledi sprva nekoliko strmejši spust, na katerem moramo obdržati varen korak, nato pa je pot lepša, in manj naporna. Dokaj hitro nato pridemo skozi gozd, do velikega travnika, kjer pred nami že vidimo kmetijo na Gonteh. Spustimo se do prevala, kjer je tudi smerokaz. Tukaj se moramo nato odločiti, ali nam je bila ta pot dovolj, in se spustimo 45min do avta, ali se bomo povzpeli še na Tošč, kar nam bo pot podaljšalo za približno eno uro.

 

  • Tošč

Nadaljujemo pot v smeri markacij za Tošč. Pot poteka večinoma po gozdu, in vmes krajših travnikih. Do vrha bomo potrebovali približno 35 minut. Pot je lepa in nezahtevna, primerna za vse. Vrh je sicer manj razgleden kot Grmada, vendar je vseeno najvišji vrh tega ''pogorja''. Ko dosežemo vrh, se po poti vzpona vrnemo nazaj na sedlo Gonte, nato pa se spustimo v smeri Polhovega Gradca.

 

  • Nazaj do avtomobila

Na sedlu se usmerimo levo, kot nas vodijo smerokazi, proti Polhovem Gradcu. Od tukaj imamo do našega avtomobila cca. 45 minut udobne, nezahtevne hoje. Sprva sledimo gozdni poti, ki se lepo vije po gozdičku, dokler ne pridemo na širšo makadamsko pot. Tukaj prečkamo potoček z mlinčki, tako da imamo možnost za hladno osvežitev.

Naprej  sledimo širši poti, ki nas pripelje do kmetije na vrhu travnatega hriba. Od tukaj se spustimo po zelo zanimivi makadamski cesti, ki se slikovito spusti po pobočju. Sledi le še mogoče najbolj monoton del poti, spust skozi graben po asfaltni cesti, ki nas pripelje direktno nazaj na parkirišče.

 

 

Pot je primerna za vse letne čase, poleti nam bodo gozdički nudili dovolj sence za zaščito pred pripeko, prav tako bodo potočki prav prišli kot osvežitev za vas, mogoče pa tudi vaše pasje spremljevalce. Ture se ni potrebno ustrašiti niti v hladnejših obdobjih, saj tako ''nizko'' le malokrat zapade sneg.

 

 

Sedaj pa le pripravite čevlje in pot pod noge.

 

 

Luka Kovačič, gorski tekač in ambasador LONa

 

LON svetuje