Verjetno ste že vsi slišali vsaj za planino Kofce, saj po celi Sloveniji slovijo po svojih izjemno okusnih štrukljih, izbrani pa so bili tudi za naj planinsko kočo leta 2019. Nad planšarijo se dviga najdaljši slovenski gorski greben Košuta, ki ima izjemen razgled. S položnimi travniki na južni, slovenski strani in odrezanimi stenami na severu, ki padajo na Avstrijo, kar kliče po obisku in uživanju v panoramah. Greben sestavlja več vrhov, tokrat se bomo podali na verjetno najbolj znanega, 2088m visokega, Veliki vrh, ki se dviga skrajno levo (zahodni rob), nad Kofcami. Na vrh vodi lepa steza, na kateri morate biti nekoliko bolj pozorni le proti vrhu, ko je mestoma teren nekoliko skalnat, ampak za vse, ki ste vsaj malo planinci, to ne bo predstavljalo prevelikih težav. Za vse tiste, ki še nabirate pravo hribovsko kondicijo, pa je odlična možnost vzpon le do planšarije, kjer je lep travnik in pogled na okoliške vršace.

 

 

IZHODIŠČE: Kmetija Matizovec – na gorenjski avtocesti se odcepimo proti Tržiču, ter po hitri cesti nadaljujemo najprej mimo Tržiča, proti mejnemu prehodu Ljubelj. Hitri cesti sledimo do odcepa za Podljubelj, kjer zavijemo desno v vas in nato v prvem križišču levo, ter sledimo smerokazom za kmetijo Matizovec in Kofce. Smerokazi nas iz glavne ceste skozi vas usmerijo po strmi asfaltirani cesti, proti našem izhodišču. Po slabih 10minutah vožnje se pripeljemo do velikega parkirišča, kjer pustimo našega jeklenega konjička.

 

PREDVIDEN ČAS TURE: Za vzpon bomo potrebovali cca. 3 ure hoje, ter nato približno 2 uri in pol za spust. Celotna tura nam bo tako vzela debelih 5 ur hoje.

 

Vzpon ''le'' do Kofc – planšarija je približno na polovici poti, tako bomo za vzpon potrebovali 1 uro in pol, dobro uro nato še za spust.

 

 

Iz parkirišča nas smerokazi usmerijo proti Kofcam in Velikem vrhu. Prvi del poti nas vodi malo po gozdu, malo po makadamski cesti, dokler se ne dvignemo nad kmetijo. Za tem sledimo gozdni vlaki (gozdna vlaka je gozdna prometnica, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi), ki je vse bolj podobna planinski poti. Vseskozi nas usmerjajo veliki smerokazi, tako da ni bojazni, da bi zgrešili pot. Po poti polni korenin se hitro dvigujemo po gozdu. Po dobri uri hoje, počasi pridemo na velik travnik, ki že kaže na to, da smo blizu planšarije. Tukaj se najlepši del poti šele začne.

 

Po udobnem travniku pridemo do kamnite ceste, ki nas vodi naravnost do koče, ki je na polovici naše današnje poti. Nad kočo se mogočno dviguje travnat greben, katerega dolžina je debelih 10 kilometrov in je tudi naravna meja med Slovenijo in severno sosedo Avstrijo. Za počitek in poležavanje pri koči bo časa na pretek, ko se bomo vračali, tako da najbolje, dokler smo polni energije, da čim prej zagrizemo naprej, proti današnjem cilju.

 

 

Naprej nas vodijo smerokazi, ki kažejo naravnost, najprej po lepem travniku do križa, ki ga vidimo nad kočo, nato pa dalje, proti nizkem ruševju. Pot je dobro označena in nas pripeljejo direktno na pot skozi rušje. Tukaj bo potrebnih nekaj višjih korakov, ampak je pot zelo lepo speljana. Ko pridemo do smerokaza za Kofce Gora/Veliki vrh, se usmerimo levo proti Velikem Vrhu.

 

Pot preide na travnato pobočje, ki ga prečimo poševno proti levi. Tukaj je pot zelo razgledna, vseskozi nam pogled uhaja proti Julijskim Alpam, Karavankam, Tržiču, Storžiču in Kamniško-Savinjskim alpam. Na nekaj mestih nam je bolj v pomoč, kot zaradi varnosti, tudi jeklenica, da lažje premagamo skalne prehode. Kmalu pridemo na manjše sedelce, od koder imamo do vrha še približno 20 minut hoje, ampak do tukaj smo z glavnino vzpona že opravili. Pot se sprva popolnoma zloži, in lepo preči malo po pobočju, malo po grebenu proti levi. Nato, tik pod vrhom, nas nato čaka še nekaj metrov strmega vzpona, in prispeli smo na današnji cilj.

 

Vrh je izjemno razgleden, z 2088 metri tudi nov dvatisočak v našem žepu, prav tako pa predstavlja zahodni rob/zaključek grebena Košute. Tukaj lepo vidimo na prelaz Ljubelj, Begunjščico, Vrtačo in Karavanke, ter Julijske Alpe v ozadju. Proti vzhodu pa se vije epski greben, ki je res dihjemajoč. Ne pozabite se vpisati v vpisno knjigo, ki je v kovinski škatli na vrhu.

 

 

Za spust do planšarije Kofce lahko izberemo pot pristopa, lahko pa se na tistem sedelcu, kjer se je pot položila, nadaljujemo po levi, zgornji poti, do Kofce gora, in se nato spustimo do planšarije Kofce, to nam bo vzelo dodatnih 20 minut.

 

Ko smo pri koči, je čas za konkreten počitek in uživanje v svežem gorskem zraku. Ko je koča odprta, pa ne smete iti mimo, brez da bi poizkusili katere izmed različnih okusov štrukljev. Od tukaj nas čaka le še slaba ura hoje nazaj do izhodišča.

 

 

Pa lepe razglede in dober tek!

 

 

 

Luka Kovačič, gorski tekač in ambasador LONa

 

LON svetuje