Visokogorje z dostopnostjo in zahtevnostjo sredogorja. 

 

Mala Mojstrovka (2.332 m) – 2 uri

 

Kljub temu da ima nekoliko bolj ''zastrašujoče'' ime, le-to še ne opisuje njene zahtevnosti, saj je primerna za vse pohodnike, ki bi želeli krepko nad 2000 metrov, ampak bi se radi pripeljali čim višje. Tura primerna tudi za tiste malo bolj zaspane, ki bi se radi najprej naspali, nato pa veselo krenili v visokogorje (seveda pa še prej preverili, če je vreme stabilno, kar bo sedaj ko prihaja jesen čedalje manj pogosto). Zelo lep vršac tudi za vse, ki so ljubitelji popoldansko/večernih tur.

 

⛰️IZHODIŠČE: Pot začnemo s prelaza Vršič, kjer parkiramo na označenih parkiriščih. Navadno nas tu veslo pozdravijo tudi ovce, ki so povsem neboječe, saj so že čisto vajene trum turistov. Do prelaza Vršič se lahko pripeljemo iz Bovške smeri ali iz Kranjske Gore, odvisno kje nam je bližje.

 

⏱️ PREDVIDEN ČAS TURE: Za vzpon bomo potrebovali približno 2 uri, za previden spust pa nato dodatno uro in pol.

 

OPIS: Iz parkirišča na Vršiču se usmerimo kamor kažejo rdeči smerokazi, če malo bolje pogledamo, tudi točno vidimo izrazito sedlo na vrhu melišča, kamor vodi pot - to bo naš vmesni cilj. Pot najprej vodi skozi nekaj ruševja in korenin, kjer je občasno potrebno višje dvigniti nogo. Nato pot preide v bolj pust meliščnat del, vendar nikoli ni posebej zahtevna. Ves čas nam pogled uhaja proti Prisojniku, in nazaj na prelaz kjer smo začeli turo. Vse bližje smo tudi prej omenjenemu sedlu, pod katerim je potreben nekoliko bolj previden korak, vendar pot na nobenem mestu ni posebej izpostavljena. Na sedlu se nam odpre pogled proti Mangartu in na ostale vršace nad Bovcem.

 

Od tu naprej se usmerimo desno, kjer nas nekoliko bolj strma pot najprej vodi skozi nekaj rušja, nato pa zopet pridemo na ogromno skalno melišče, kjer že vidimo vso pot pred nami ki nas še čaka. Tukaj je priporočljivo, da dobro sledimo markacijam in uhojeni poti, in ne ubiramo ''bližnjic'', ki se nam občasno ponujajo, saj vas bo glavna pot najhitreje in najbolj varno pripeljala na vrh. Ta del poti ni izpostavljen, je pa teren skalnat, zato od vas zahteva previden korak.

 

Proti vrhu je pot zopet bolj strma, a po nekaj strmih okljukah, vas bo pripeljala na zelo razgleden vrh. Direktno pod vami boste zagledali zelo obljudeno Slemenovo Špico (to pomeni da je vaša panorama še veliko lepša, kot tista legendarna iz Slemenove špice). Vse naokoli vas bodo obdajali najvišji slovenski vrhovi Julijskih Alp, na drugi strani pa še greben Karavank.

 

Nato sledi še spust po poti prihoda. Prvi del zahteva nekoliko bolj previden korak, drugi del pa je veliko lepši in nas vodi najprej do sedla, nato pa naprej do Vršiča.

 

    

 

 

NASVET ZA REGENERACIJO: Ker bodo noge po turi segrete, vam priporočam, da se kar se da hitro usedete v avto, se spustite nazaj v dolino in se ustavite pri idiličnem jezeru Jasna v Kranjski Gori. Tukaj vas čaka najboljša ohladitev. Eni lahko shladite le noge, tisti bolj pogumni pa kar celo telo. Če bi radi pred tem napolnili še svoje želodčke, pa bo ne boste zgrešili, če se odločite za Tonkino kočo (na pol poti med Vršičem in Kranjsko Goro), ki slovi po odlični kulinariki.

 

 

 

''Štrudl'' je preverjeno vrhunski!

 

 

 

 

 

 

Luka Kovačič, gorski tekač in ambasador LONa

 

LON svetuje